Različne vzroke za nespečnost delimo v tri kategorije:
MOTNJE ORGANSKEGA IZVORA:
– motnje krvnega obtoka;
– nezadostno delovanje sistema spanca zaradi vaskularne poškodbe območja arterije, ki napaja celotne možgane, ali zaradi posledic encefalitisa;
– zvišan krvni pritisk, ki povzroča več težav ob zbujanju kot preden zaspimo;
– vse virusne bolezni s povišano temperaturo;
– različne hormonske motnje, posebej na območju genitalij;
– motnje pri izločanju serotonina, katerega koncentracija omogoča sprožanje paradoksalnega spanca;
– motnje vezane na starost, rast, menopavza, senilnost;
– težave s prostato pri moškem;
– premiki vretenc, še posebej vratnih;
– prebavne motnje zaradi pomanjkanja ali preobilne prehrane ali oslabelega delovanja organov;
– preobremenjenost in depresivno stanje.
MOTNJE PSIHIČNEGA IZVORA:
– različni psihogeni kompleksi in sindromi;
– motnje v spolnem vedenju, še posebej genitalna vzdržnost ali nezadovoljstvo zaradi nepopolnih odnosov;
– biološki zamik med normalnimi urami in urniki sodobnega življenja;
– različne zastrupitve: tobak, alkohol, različna zdravila, posebej tista s hipnogenimi učinki;
– anarhična raba kemičnih terapij: pomirjeval, psihotropov, nevroleptikov, barbituratov, antihistaminov.
RAZNE DRUGE MOTNJE:
– neposredno okolje: hrup, temperatura, vlaga ozračja;
– posredno okolje: magnetski pogoji ležišča, vzglavnik, električni potencial, ionizacija atmosfere…
Zelo pomembno je da se najprej zdravi vzroke ne glede na njegov izvor, preden se lotimo zdravljenja nespečnosti.
1. Psihološki vzroki za nespečnost – imenujemo jih tudi psihogeni. Za lažje razumevanje pa jih lahko razdelimo v 4 kategorije:
– Srednje močna nespečnost, za katero je značilno skrajšanje spanca, tipično predvsem pri starejših. Tak tip nespečneža zdravimo s fitoterapijo.
– Šibka nespečnost, kjer najbolj pomaga psihoterapija, ki jo najpogosteje srečamo pri starejših in obolelih.
– Nespečnost zaradi lažjega stresa ali somatskega stres kot je viroza, preobremenjenost ali lažja zastrupitev. Srečamo pri ljudeh vseh starosti. Zdravimo jo s psihoterapijo. Gre pa tukaj za tipičen primer otroške večerne nespečnosti zaradi straha pred pošastjo.
– Nespečnost zaradi travmatskih nervoz, kot so npr.: bombardiranje, prometne nesreče, šoki zaradi posilstva itd.. Te nervoze povzročijo toliko bolečine da oseba ne more spati.
2. Učinki depresivnih stanj na spanec – to »depresivno stanje«, ki je danes tako moderno je opazil in opisal že Freud 1917. Danes ima depresija znaten sociološki pomen, kjer je vir večine samomorov, ki so vedno narejeni v takem psihičnem stanju. Živčna depresija je čustvena ravnodušnost do sveta, stvari in do samega sebe. Prizadeti čuti močno oslabelost in tako zaradi pomanjkanja noroadrenalina in serotonina ne prihaja več v počasni spanec. Posledično pa trpi za nespečnostjo.
3. Psihiatrični vzroki nespečnosti – ljudje ki trpijo z motnjami, ki se kažejo z zmedenostjo, motnjami kardio-vaskularnega izvora, manično-depresivne psihoze ali pa trpijo za hudimi psihozami, večkrat občutijo nespečnost zaradi psihičnih motenj.
4. Alkohol in spanec – najprej je potrebno razlikovati učinke alkohola na alkoholike in nealkoholike. Vsak organizem različno vpliva na kemične sestavine alkohola, kot tudi na vrsto alkohola. Alkoholiki po navadi pijejo alkohol prav zaradi tega, da jih popelje v globok spanec, kar pa terja vedno večje popite količine alkohola. Premajhne količine pa lahko vodijo v razdraženost,tesnobo, strah, ki se pogosto kažejo z halucinacijami in nočnimi morami.
5. Tobak in spanec – tobak prav tako kot alkohol moti spanec. Tobačni alkaloid nikotin škodljivo učinkuje na živčni sistem, ker je hkrati topen v maščobah in vodah. S tem ko se topi v maščobi, se vnaša v mielinsko ovojnico, ki ščiti nevron. Tu se začne stalna potreba po določeni dozi nikotina. Posebnost delovanja nikotina na spanec je v tem, da je vpliv večji ko nehamo kaditi, kot kadar kadimo, saj je organizem odvisen od tobaka.
