Nespečnost običajno delimo na štiri stadije:
1. STADIJ – imenovan primitivna ali osnovna nespečnost. To je nespečnost, ki se je zaradi vsakodnevnih skrbi pri človeku pojavila pred nedavnim; ob večerih, ko imamo končno čas razmišljati o svojih težavah, dobi neobičajne razsežnosti. Temu stadiju sledi navada, da ne moremo spati in ta se spremeni v fobijo. Osnovno nespečnost imenujemo mono-simptomatična in je pogosto nevrotičnega izvora. Ta tip nespečnosti razen lahke psihoterapije ne bi potrebovali nobene terapije, ki bi pripomogla k temu, da dosežemo vrnitev k normalnemu spanju.
2. STADIJ – to je že dalj časa trajajoča oblika nespečnosti, ki izhaja iz enakih vzrokov. Stanje nespečneža se je s časom poslabšalo in nespečnost mu povzroča pravo psihozo, njegove noči so zelo mučne. Ko ga končno premaga utrujenost in mu uspe zaspati, sanja, da še vedno ne spi. V tem stadiju je edina temeljita terapija fitoterapija, ki jo spremlja psihoterapija.
3. STADIJ – motnje simpatičnega živčnega sistema povzročajo tesnobo, bolečine v različnih delih telesa, za katere je značilno, da jih čutimo kot vbode, utripe, hladen pot, slabosti, vrtoglavice ter kot stalno potrebo po uriniranju. Nespečnostna psihoza se sedaj spremeni v obsesivno nevrozo. V tem stadiju poleg običajnih fitoterapije in psihoterapije tudi hata-joga daje odlične rezultate.
4. STADIJ – obsesivna nevroza potegne za seboj hudo bolezensko stanje. Pojavi se celo želja po samomoru, ki bi končal težave z nespečnostjo, pogosto utišajo čustva, ki jih nespečnež goji do svoje okolice. To mu na nek način zapira vrata in ga sili, da brez izhoda prenaša svoje muke, ki postanejo grozljive.
V tem stadiju je fitoterapija le pomagalo in bolnik je preveč obolel, da bi prenašal kakršnokoli psihoterapijo. Joga in predvsem hipnoza sta glavni terapiji pri tem tipu nespečnosti.
