Če zaradi toliko faktorjev ne moremo točno opredeliti koliko spanja potrebuje posameznik, kako naj potem ugotovimo kakšne so njegove idealne potrebe po spanju?
Zato je potrebno spoznati samega sebe!
Edino z opazovanjem svojega telesa, njegovih reakcij itd., boste lahko določili vam lastna pravila ter zase našli idealen odmerek spanja.
Glede urnikov, ki so ugodni za spanje, je potrebno le opazovati naravo; v času enakonočja moramo težiti k sedmim uram spanja, medtem ko se v poletnem času ta doba lahko skrajša oziroma pozimi podaljša. Priporočljivo je hoditi zgodaj spat da se lahko zgodaj zbudimo in uživamo v jutranjem sprehodu, ko se lahko s polnimi pljuči nadihamo svežega, čistega zraka, ki pripomore k obnavljanju človeškega organizma.
Sociološko gledano, opazimo da intelektualci ravnajo nasprotno od fizičnega delavca. Prvi hodijo pozno spat in se pozno zbujajo, drugi pa vstajajo zgodaj in hodijo zgodaj spat.
Zanimivo je tudi, da je mali zaspanec pogosto »optimist«, brez kompleksov, prepričan vase in se dobro počuti v lastni koži – tako kažejo opazovanja, ki jih je opravil laboratorij za spanje v »State hospital of Boston« – medtem ko je veliki zaspanec pogosto »pesimist«.
Noč, hlad in ioniziranost atmosfere so najprimernejši dejavniki za spanje.
Jutranji tipi ljudi običajno odhajajo spat zgodaj. Njihova optimalna dejavnost je ob začetku dneva. Večerni tipi ki hodijo spat pozno in se vstajajo pozno pa so načeloma najbolj aktivni od 17 do 18 ure dalje.
Dnevni počitek ali po špansko »siesta«.
Popoldanski počitek je dobrodošel in zakaj se mu ne bi prepustili ko začutimo potrebo po njem. Pripomniti je treba, da s tem, ko se s starostjo spanec krajša, postaja potreba po popoldanskem počitku večja in to je neke vrste dobrohotno maščevanje narave.
Takšen počitek je zelo priporočljiv za otroke do 5 leta starosti, enako velja za odrasle, vendar mora biti kratka, sicer lahko slabo vpliva na proces prebave, predvsem na nivoju dvanajsternika.
Osebni ritem
Osebni ritem si izmerimo tako, da si v kolikor lahko na 8 dnevnem dopustu naredimo obdobje kjer gremo spat ko začutimo zaspanost in se zbujamo brez budilke. Prav tako odstranimo vsa poživila in pomirjevala ali substance za spanje. Vsako jutro si tako zabeležite uro kdaj ste se zbudili, kakor tudi število ur spanja. Po osmih dneh boste lahko izračunali dnevno povprečje ur spanja, ki predstavlja vašo osebno normo.