Magnezij je mineral, ki je potreben za pravilno delovanje prav vsakega organa v vašem telesu, še posebej srca, mišic in ledvic. Večina magnezija se nahaja v naših kosteh in organih, kjer se uporablja za številne biološke funkcije. Če trpite zaradi nepojasnjene izčrpanosti ali šibkosti, nepravilnega srčnega ritma ali celo mišičnih krčev in trzanja oči, lahko vzrok leži prav v pomanjkanju magnezija.
Ker se le en odstotek magnezija nahaja v naši krvi, je pomanjkanje težko ugotoviti s krvnim testom. Tako je zelo možno, da posameznik trpi za pomanjkanjem magnezija, vendar pa se tega ne zaveda. Priporočena dnevna količina magnezija je med 310 in 320 mg za ženske in med 400 in 420 mg za moške.
Čeprav je magnezij mineral, ki skrbi predvsem za delovanje našega srca in kosti, so znanstveniki odkrili, da je njegova vloga pri delovanju človeškega telesa še večja. Magnezij lahko najdemo v več kot 300 različnih encimih, ki se nahajajo v našem telesu, prav tako pa sodeluje pri različnih procesih razstrupljanja. Potreben je tudi za aktiviranje mišic in živcev, za prebavo beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, ter ustvarjanje energije v telesu.
Pomanjkanje magnezija je povezano z zdravstvenimi težavami kot so: anksioznost, astma, bolezni črevesja, depresija, hipoglikemija, izčrpanost, bolezni jeter, kostno-mišična obolenja, krvni strdki, bolezni ledvic, migrena, neplodnost, nespečnost, osteoporoza, PMS, povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, srčne bolezni, vnetje mehurja, zobna gniloba, ter živčna obolenja.
Prvi znaki pomanjkanja magnezija vključujejo: izgubo apetita, glavobol, slabost, izčrpanost, ter občutek šibkosti.
Magnezij je ključnega pomena tudi pri preprečevanju kroničnih bolezni, saj pripomore k učinkovitemu delovanju našega metabolizma. Številne raziskave so pokazale, da je višji vnos magnezija povezan tudi z višjo kostno gostoto, tako pri ženskah kot tudi pri moških. Raziskava iz Norveške pa je ugotovila povezavo med magnezijem v pitni vodi in manjšim tveganjem za zlom kolka. Magnezij pa lahko prav tako pripomore k znižanju tveganja za nastanek raka, saj so višji vnosi povezani z manjšim tveganjem za nastanek tumorjev.
Odličen vir magnezija so fižol, oreščki, ter bučna, sončnična in sezamova semena. Prav tako ga najdemo v zeleni listnati zelenjavi kot sta špinača in blitva, nahaja pa se tudi v avokadu. Vendar pa danes večini živil primanjkuje magnezija in drugih mineralov, zato se ne moremo zanesti samo na hrano bogato z magnezijem. Nekatera živila, kot so alkohol, sladkor, ter kofein, pa lahko negativno vplivajo na absorpcijo magnezija v našem telesu. Če se odločite za prehrambne dodatke bodite pozorni, da 100% prehrambni dodatek magnezija ne obstaja, saj se mora vezati na drug element, kot je kalcij, vitamin K2 in vitamin D. Eden izmed načinov kako povišati raven magnezija je s pomočjo prehranskega dopolnila, ki vsebuje magnezij in kompleks vitaminov B.