Spanec je človeku nujno potreben, prav tako kot zrak. Da ga pa resnično potrebujemo se zavemo šele kadar začutimo potrebo po njem.
Človek lahko zdrži poln post približno 1 mesec, popolnoma brez spanja pa ne more zdržati več kot 11 dni.
Zagotovo ste že slišali za koga po poročilih, da je zaspal med vožnjo z avtomobilom, tega najverjetneje zagotovo ni hotel. Pomanjkanje spanca vzporedno deluje na več področij; na prebavila, srce, možgane, obtočila oz. večino notranjih organov, ki so potrebni za nemoteno delovanje telesa. Enako se dogaja na psihološkem področju; vaše misli so zmedene, spomin peša, zbegani ste in mučijo vas mračne misli. Hkrati mnogo bolj občutite stres. Zato je treba torej svoje spanje prilagoditi svojim potrebam.
V primer umetne budnosti s pomočjo kave, tuširanja, farmacije itd. se najprej pojavijo manjše težave, kot so pomanjkanje teka, rahla utrujenost, izguba pozornosti. Daljše vztrajanje v budnem stanju pa lahko privede do tesnobe, težav z obtočili in živčne depresije. V tem primeru se slabosti budnosti že dobro poznajo.
Izmenjava bedenja in spanja je naraven pojav, ki je prav tako normalen in nujen, kot je menjavanje dneva in noči. Pri ljudeh se ta dva pojma skorajda sovpadata, kot noč ustreza spanju dan ustreza dnevni aktivnosti. Razen izjem kot je nočno delo, kjer pri nekaterih postane ta narava drugačna navada.
Človek si torej, razen v ekstremnih premerih, ne sme odrekati spanju. To še toliko bolj drži za otroke, saj zelo vpliva na živčni sistem mladostnikov.
Koliko ur bi mogli spati?
Ni točnega zakona, ki bi to določalo. Tako se število ur spreminja glede na starost, osebnost, zdravstveno stanje in drugih dejavnikov. Navadno govorimo o 7 ali 8 urah in imamo to za eno povprečje.
