Graviola (Annona muricata) sodi v edinstveno rastlinsko družino, imenovano Annonaceae. Drevesa obrodijo sadeže zanimivega videza. Sadež ima več različnih imen – angleško ime soursop izhaja iz nizozemske besede zuurzak, ki pomeni »kisla vreča«.
V tropskih predelih, kjer raste, jo označujejo kot čudežno drevo.
Ker smo v preteklem mesecu že pisali o graviolinih zdravilnih učinkih, se bomo v tem članku osredotočili predvsem na opis te zanimive rastline oziroma sadeža, predstavili pa vam bomo tudi 8 mitov o gravioli.
Zgodovina
Graviola izvira iz nižin Srednje Amerike. Prvi jo je opisal španski zgodovinar Gonzalo Fernández de Oviedo y Valdés leta 1526, španski raziskovalci pa so jo razširili po vsem svetu. V začetku 18.stoletja je sadež prišel tudi do Havajev. Dandanes ga komercialno gojijo po vseh tropski Ameriki, najdemo pa ga lahko tudi v manjših družinskih sadovnjakih v Aziji, na Filipinih, v Indiji in na Havajih.
Kako prepoznamo drevo?
Graviola je majhna in razvejana trajnica, ki zraste v višino treh do osmih metrov. Raste v vlažnih tropskih in subtropskih nižinah z zmerno vlago, veliko sonca in zavetjem pred močnimi vetrovi. Najbolj ji ugaja polsuha zemlja, uspeva pa tudi v kislih in peščenih tleh. Ima plitek koreninski sistem. Njeni listi imajo izjemno neprijeten vonj. Cvetje raste posamično – zunanji cvetni listi so rumeno-zelene barve, notranji pa bledo rumene barve.
Kako prepoznamo sadež?
Sadež je ovalne oblike, ki nekoliko spominja na obliko srca. Zaradi nepravilnega razvoja je lahko tudi drugačne oblike. V dolžino meri približno 10-30 cm, tehta pa lahko tudi do 6 kilogramov. Prekriva ga usnjata, grenka in neužitna koža, iz katere štrlijo bodice. Nezreli plodovi so temno-zelene barve, kasneje pa postanejo rumenkasto-zeleni. V sredici se nahaja meso, podobno ananasu.
Kaj graviola vsebuje?
- Celuloza (mesnati del graviole) vsebuje visoko raven fruktoze, ki je naravni sladkor. Fruktoza je med najmanj kompleksnimi ogljikovimi hidrati takoj za glukozo, zato je njena absorpcija znotraj organizma enostavna.
- Vsebuje ogromno vitamina C, ki je naravna zaščita pred okužbami, boleznimi srca in ožilja, boleznimi oči in nastankom kožnih gub.
- V Aziji izvleček mladih listov graviole uporabljajo za zdravljenje zdravstvenih težav z žolčnikom, kašljem, diarejo, grižo, visoko telesno temperaturo in prebavnimi motnjami.
- V Srednji Ameriki uporabljajo lubje rastline kot protistrup pri zastrupitvah.
- Semena rastline imajo antiemetični učinek, kar pomeni, da se uporabljajo za zdravljenje bruhanja.
- Graviola je bogata z vitaminoma B1 in B2, ki zagotavljata nemoteno delovanje možganov, pomagata pa izboljšati tudi spomin in koncentracijo. Vitamin B1 ima pomembno vlogo pri obvladovanju stresa.
- Vsebuje ogromno vlaknin, ki spodbujajo delovanje črevesja.
Miti
- Graviola je skrivnostna in redka rastlina, o kateri imamo le malo podatkov.
NE DRŽI. Ljudje graviolo uporabljamo že stoletja. Po vsem svetu jo uporabljajo zaradi njenih številnih zdravilnih lastnosti.
- Graviola lahko uniči raka.
DRŽI. Uniči lahko nekatere vrste rakavih celic. Ker so bile študije izvedene le na živalih, se graviola ne šteje med zdravila proti raku.
- Graviola lahko uniči vse vrste rakavih celic.
NE DRŽI. Graviola lahko uniči le nekatere vrste celic, ki povzročajo raka.
- Graviola je alternativa kemoterapevtskemu zdravljenju raka.
NE DRŽI. Graviola ni alternativa kemoterapiji, čeprav so številne raziskave pokazale, da lahko ubije nekatere vrste rakavih celic. Mnogi pacienti z rakom se poslužujejo zdravljenja z graviolo.
- Farmacevtske družbe ne priznavajo zdravilnih učinkov graviole.
NE DRŽI. Nekatere farmacevtske družbe prodajajo zdravila, pridobljena iz rastlinskih izvlečkov graviole.
- Uporaba graviole je nevarna za zdravje.
NE DRŽI. Ljudje po vsem svetu uživajo graviolo kot bistven del njihove prehrane.
- Graviola vsebuje nevrotoksine.
DRŽI. Kot veliko sadja in zelenjave, tudi graviola vsebuje nekaj nevrotoksinov. Gre za izjemno majhne količine toksinov, ki se nahajajo v steblu in listih rastline, vendar pa ne predstavljajo tveganja za ljudi.
- Graviola lahko sproži nastanek Parkinsonove bolezni.
NE DRŽI. Študije, opravljene v Indiji so domnevale, da obstajajo povezave med uživanjem graviole in pojavom simptomov Parkinsonove bolezni, vendar nobena izmed teh domnev ni bila dokazana.
(Povzetek članka po: https://www.healthbenefitstimes.com/soursop/)
