Kaj je vnetje?
Vnetje je pomemben del imunskega odziva telesa. Je poskus telesa, da se po poškodbi pozdravi, z vnetjem pa se telo tudi brani pred vsiljivci, kot so virusi in bakterije ter popravlja poškodovano tkivo. Brez vnetja bi hitreje prišlo do okužb, ki bi lahko bile smrtonosne. Ker pa je vnetje pogosto del številnih kroničnih bolezni, je lahko za posameznika zelo problematično.
Poznamo dve vrsti vnetja – akutno in kronično vnetje. Kroničnega včasih poimenujemo »sistemsko«. Akutno vnetje nastane po poškodbah kože, pri akutnem bronhitisu, vnetju žrela, tonzilitisu, apendicitisu itd. Je kratkotrajno in se običajno razreši v roku 3 dni. Kronično vnetje je dolgotrajno in je del bolezni, kot sta osteoartritis in revmatoidni artritis, pa tudi lupus, alergije, astma, vnetna črevesna bolezen in Chronova bolezen potekajo z vnetjem.
Okoljski dejavniki, kot so prekomerna telesna teža, slaba prehrana, pomanjkanje telesne vadbe, stres, kajenje, onesnaževanje okolja, slabo zdravje in prekomerno uživanje alkohola lahko vodijo v kronično vnetje.
Pogosto se akutno vnetje opredeljuje kot “dobro”, ker gre za poskus telesa, da se po poškodbi zdravi, kronično vnetje pa kot “slabo”.
Simptomi (kako ga prepoznamo):
Vnetje prepoznamo po rdečini, otekanju in občutku toplote na mestu vnetja. Ko denimo premikamo poškodovan prst, biokemični procesi sproščajo beljakovine, imenovane citokini, zato se pojavi vnetje. Arterije se razširijo, krvni pretok se povečuje in kapilare postanejo bolj prepustne, tako da se lahko bele krvničke, hormoni in hranila premaknejo v prostore med celicami. Bele krvničke preidejo na poškodovano območje in zaužijejo mikroorganizme, mrtve ali poškodovane celice in druge tuje materiale, da pomagajo zdraviti telo. Hormoni, imenovani prostaglandini, povzročajo krvne strdke, ki poskušajo zdraviti poškodovano tkivo in jih odstranijo, ko je zdravljenje končano; sprožijo tudi bolečino in zvišano telesno temperaturo, vse to pa je del zdravljenja.
Zdravljenje:
Zdravljenje je odvisno od tega, ali gre za akutno ali za kronično vnetje. Pri akutnem običajno ni potrebno jemati zdravil, saj simptomi izginejo sami od sebe. Če so simptomi hudi, bo zdravnik predpisal uporabo antihistaminikov. V primeru kroničnega vnetja se lahko predpiše uporaba kortikosteroidov in nesteroidnih protivnetnih zdravil. Ogromno si lahko pomagamo s številnimi rastlinami, ki delujejo proti vnetju.
Rastline kot naravna pomoč:
- Bromelain je močan encim, ki ga najdemo v ananasu. Medtem ko se večina encimov razgradi v prebavnem traktu, se bromelain dejansko absorbira v naše telo, zato ima sistemski učinek. Zmanjšuje vnetje in bolečino.
- Kurkuma je že vrsto let znana po svojih protivnetnih učinkih. Uporablja se že vsaj 4.000 let, pripravimo pa si jo lahko kot čaj ali jo dodamo jedem.
- Hudičev krempelj dokazano zmanjšuje bolečino pri bolnikih z osteoartritisom.
Preventiva:
- Izogibanje škodljivim razvadam, kot sta kajenje in prekomerno uživanje alkohola.
- Skrb za vzdrževanje normalne telesne teže.
- Izogibanje alergenom in snovem, ki dražijo našo kožo.
- Skrb za zdravo prebavo, saj večina težav v telesu izvira prav iz črevesja.
- Izogibanje stresu.
- Uživanje živil, ki delujejo protivnetno (špinača, borovnice, leča, olivno olje, limona, kajenski poper, sladki krompir, mandlji, maline, kefir, grozdje).
(Povzetek članka po: https://www.livescience.com/52344-inflammation.html)
