Depresija
Depresija je motnja razpoloženja, pri kateri posameznik ni sposoben občutiti veselja in užitka, večino časa pa občuti žalost.
Popolnoma normalno je, da občasno občutimo tudi negativna čustva. Težava nastane, ko neprijetna čustva vztrajajo in se jih nismo zmožni znebiti. Dolgotrajni občutki brezupa namreč lahko privedejo do depresije.
Najboljši način, s katerim si lahko pomagamo, je učenje o depresiji.
Kako si lahko pomagamo?
- Pomembno je, da se seznanimo z različnimi vrstami depresije in se naučimo prepoznati simptome,
- če se soočamo z opozorilnimi znaki depresije, moramo nemudoma poiskati pomoč,
- razumeti moramo, da je depresija stanje, ki vpliva na celotno telo (utrujenost, sprememba telesne teže, nespečnost),
- pri soočanju z depresijo ima druženje s prijatelji in sorodniki velik pomen,
- redna telesna aktivnost lahko izboljša naše počutje,
- lahko prebiramo članke, ki govorijo o depresiji.
Kako prepoznamo depresijo?
Nekateri ljudje depresijo opisujejo kot »življenje v črni luknji«, drugi imajo občutek bližajoče se pogube. Počutijo se prazni, apatični, pogosto tudi jezni in nemirni.
Depresija se od običajne žalosti razlikuje po tem, da je z nami iz dneva v dan in v vsakem trenutku posega v naše sposobnosti za delo ali študij.
Ljudje imajo občutek, da se nikoli ne bo nič spremenilo. Pomembno je vedeti, da so občutki nemoči in brezupa simptomi depresije in ne naši odzivi na realno situacijo.
Simptomi depresije
Simptomi se razlikujejo od posameznika do posameznika, vendar pa obstaja nekaj skupnih znakov in simptomov.
- Občutki nemoči in brezupa. Spremlja ju občutek, da nikoli ne bo drugače in da ne moremo ničesar storiti.
- Izguba zanimanja za dnevne aktivnosti. Hobiji, zabave in družbene aktivnosti nas ne zanimajo več. Ne občutimo veselja in zadovoljstva.
- Spremembe apetita in telesne teže. Opazimo hujšanje ali pridobivanje telesne teže. Telesna teža se spreminja za več kot 5% na mesec.
- Spremembe spanja. Soočamo se z nespečnostjo ali s pretiranim spanjem.
- Jeza ali razdražljivost. Občutimo razburjenost, nemirnost, postanemo lahko nasilni. Imamo nizek nivo tolerance. Kar storijo drugi, nam gre na živce.
- Izguba energije. Smo utrujeni, fizično izčrpani. Majhne naloge se nam zdijo neverjetno težke.
- Občutki ničvrednosti. Imamo odpor do sebe, občutimo krivdo in se kritiziramo zaradi majhnih napak.
- Težave s koncentracijo. Imamo težave s sprejemanjem odločitev ali pa se stvari ne spomnimo.
- Nepojasnjene bolečine. Občutimo glavobol, bolečine v hrbtu in trebuhu.
- Spremenjeno vedenje. Posežemo lahko po zlorabi psihoaktivnih substanc, igramo na srečo, se pričnemo ukvarjati z nevarnimi športi ali pa se v prometu obnašamo nepremišljeno.
Gre za depresijo ali za bipolarno motnjo?
Bipolarna motnja, znana tudi kot manična depresija, vključuje motnje razpoloženja, energije, razmišljanja in vedenja. Kadar gre za nizko stopnjo bipolarne motnje, jo zlahka zamenjamo z depresijo. Antidepresivi lahko bipolarno motnjo močno poslabšajo. Najpogostejši simptomi bipolarne motnje so pretirani občutki evforije, zmanjšana potreba po spanju in impulzivno vedenje.
Depresija in tveganje za samomor
Depresija je glavni dejavnik tveganja za samomor. Globoki občutki brezupa nas lahko vodijo v razmišljanje o samomoru kot edinem načinu za pobeg od neprijetnih občutkov.
Osebo z depresijo moramo opazovati:
- govori o samomoru ali o samopoškodovanju,
- izraža močne občutke ujetosti in brezupa,
- prisotna je nenavadna okupacija s smrtjo,
- deluje nepremišljeno, kot če bi imela željo po smrti,
- kliče ali obiskuje ljudi z namenom, da se poslovi,
- podarja svoje osebne stvari,
- govori stvari, kot »brez mene bi vam bilo bolje«,
- nenaden prehod od potrtosti do mirnosti in veselja,
Če menimo, da nekdo trpi zaradi depresije, mu moramo nemudoma poiskati pomoč. Pogovor o samomorilnih mislih in občutkih lahko osebi reši življenje.
Simptomi depresije so povezani s spolom in starostjo
- Depresija pri moških. Oseba se pogosto pritožuje nad utrujenostjo, je razdražljiva, ima težave s spanjem. Obstaja možnost, da postanejo nasilni in pričnejo zlorabljati psihoaktivne snovi.
- Depresija pri ženskah. Pri ženskah se pogosto pojavijo občutki krivde, prekomerno spanje in prenajedanje. Depresija lahko vpliva na menstrualni ciklus. 1 od 7 žensk doživi poporodno depresijo.
- Depresija v najstniških letih. Razdražljivost, jeza in vznemirjenost so pogosto najbolj opazni simptomi depresije pri najstnikih. Pritožujejo se lahko tudi zaradi glavobolov ali drugih bolečin.
- Depresija pri starejših odraslih. Starejši ljudje pogosto občutijo fizične znake depresije, kot so utrujenost, nepojasnjene bolečine in težave s spominom. Lahko zanemarijo zunanji videz in prenehajo jemati zdravila.
Nezdravljena depresija lahko traja tudi do 6 mesecev.
Vzroki depresije
Depresija je precej zapletena. Ni le posledica kemičnega neravnovesja v možganih, ki ga je mogoče popraviti z zdravili. Dejavniki tveganja za nastanek depresije vključujejo:
- osamljenost in izoliranost,
- pomanjkanje socialne podpore,
- nedavne stresne življenjske izkušnje,
- družinska anamneza depresije,
- zakonske težave,
- finančne težave,
- travme v zgodnjem otroštvu,
- alkoholizem in zloraba drog,
- brezposelnost ali prezaposlenost,
- zdravstvene težave in kronična bolečina.
Razumevanje osnovnega vzroka nam lahko pomaga pri premagovanju depresije. Če ste depresivni, ker niste zadovoljni v službi, je iskanje nove službe ena izmed možnih rešitev. Če ste v nekem kraju novi in se počutite osamljene, si poiščite prijatelje. Vsekakor je pomembno, da svoje občutke delimo z drugimi in jih ne poskušamo zadrževati v sebi.
(Povzetek članka po: http://www.helpguide.org/articles/depression/depression-signs-and-symptoms.htm)
