Kaj je artritis?

0
1062

Artritis v resnici ni bolezen, saj gre za bolečino v sklepih. Obstaja več kot 100 različnih vrst artritisa, ki ga zaradi mnogih opravljenih raziskav dobro poznamo. Prizadene lahko ljudi obeh spolov, vseh ras in starosti. Različne vrste artritisa ima več kot 50 milijonov odraslih in več kot 300.000 otrok po vsem svetu. Pogosteje se pojavi pri predstavnicah ženskega spola in pri starejših ljudeh. Želite tudi vi izvedeti več o artritisu? Vabimo vas k prebiranju članka.

Simptomi artritisa pogosto vključujejo:

  • otekline,
  • bolečine,
  • togost,
  • zmanjšano zmožnost gibanja.

Simptomi se lahko pojavijo nenadoma, v določenih obdobjih pa so popolnoma odsotni. Lahko so blagi, zmerni ali hudi. Več let lahko ostanejo enaki, kasneje pa napredujejo ali pa postanejo manj intenzivni. Huda oblika artritisa lahko povzroči kronično bolečino, nezmožnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti in težave pri normalni hoji ali pri vzpenjanju po stopnicah. Povzroči lahko tudi trajne spremembe v sklepih. Nekatere vrste artritisa vplivajo tudi na srce, oči, pljuča, ledvice in kožo.

Katere vrste artritisa poznamo?

Poznamo več vrst artritisa:

  • Degenerativni artritis poznamo tudi pod imenom osteoartritis. Gre za najpogostejšo vrsto artritisa, pri katerem se zaradi obrabe hrustanca kosti med seboj drgnejo, kar povzroči nastanek bolečine, otekline in togosti. Sčasoma lahko sklepi izgubijo moč, bolečina pa lahko postane tudi kronična. Dejavniki tveganja za nastanek osteoartritisa vključujejo prekomerno telesno težo, prisotnost bolezni v družini, visoko starost in poškodbo sklepa v preteklosti. Simptome bolezni lahko nadziramo z:
  • zagotavljanjem rednega počitka,
  • vročimi ali hladnimi oblogami,
  • redno telesno dejavnostjo,
  • ohranjanjem zdrave telesne teže,
  • krepitvijo mišic okoli sklepa za dodatno podporo,
  • uporabo pomožnih naprav,
  • jemanjem protivnetnih zdravil,
  • izogibanjem prenaporni telesni dejavnosti.

Nastanek osteoartritisa lahko preprečimo, če ostanemo telesno dejavnosti tudi v obdobju starosti, če ohranjamo zdravo telesno težo in se izogibamo poškodbam kosti.

  • Vnetni artritis povezujemo z delovanjem imunskega sistema. Imunski sistem je do telesa zaščitniški, zaradi česar z namenom, da se znebi okužbe, ustvari vnetje. Z nenadzorovanim vnetjem lahko prizadene tudi sklepe, poškoduje pa lahko tudi notranje organe. Primera vnetnega artritisa sta revmatoidni in psoriatični artritis. Strokovnjaki so prepričani, da lahko kombinacija genetike in okoljskih dejavnikov sproži avtoimunski odziv. Primer dejavnika tveganja je kajenje, ki lahko pri ljudeh z genetsko predispozicijo povzroči razvoj vnetnega artritisa. Cilj zdravljenja vnetnega artritisa je stanje remisije, ki ga je mogoče doseči z uporabo različnih zdravil. Njihov namen je zmanjšanje bolečine in preprečitev nadaljnje poškodbe sklepov.
  • Infekcijski artritis sprožijo bakterija, virus ali glivica, ki vstopi v sklep in sproži vnetje. Najpogosteje gre za salmonelo ali šigelo (zastrupitev s hrano), klamidijo in gonorejo (spolno prenosljive bolezni) in hepatitis C (okužba s krvjo). V večini primerov lahko pravočasno zdravljenje z antibiotiki odpravi napredovanje artritisa, v nekaterih primerih pa se lahko pojavi tudi kronični artritis.
  • Metabolični artritis je posledica tvorjenja sečne kisline. Nekateri ljudje imajo v svojem telesu visoko raven sečne kisline, ker je naravno proizvajajo več, kot je telo potrebuje ali pa ker se telo sečne kisline ne more znebiti. Sečna kislina se lahko zgosti in v sklepih tvori kristale, katerih posledica je bolečina v sklepih ali napad protina. Če ravni sečne kisline ne zmanjšamo, lahko težave postanejo kronične in povzročijo stalne bolečine, v določenih primerih pa tudi invalidnost.

Kako postavimo diagnozo?

Diagnosticiranje artritisa se pogosto prične z obiskom zdravnika, ki opravi fizični pregled bolnika in preiskave krvi. Pogosto je potrebno tudi slikanje kosti in sklepov. Kadar za postavitev diagnoze nimamo dovolj dokazov, je potrebno vključiti tudi specialista revmatologa. Kadar artritis vpliva tudi na druge sisteme ali dele telesa, se lahko v proces postavljanja diagnoze vključijo tudi drugi specialisti, kot so oftalmologi, dermatologi in zobozdravniki.

Kaj lahko storimo sami?

Najbolje je, da se v primeru artritisa držimo navodil, ki nam jih je dal zdravnik oziroma specialist. Za ohranitev normalne gibljivosti, mobilnosti in zmožnosti opravljanja vsakodnevnih dejavnosti lahko poskrbimo tako, da poskušamo vzdrževati zdrav način življenja – predvsem normalno telesno težo in zadostno količino gibanja, s katero nikakor ne pretiravamo. Artritis je pogosto napačno razumljena bolezen. Obstajajo tudi društva bolnikov z artritisom in številne spletne strani, na katerih si lahko ljudje z artritisom nudijo podporo v procesu lajšanja simptomov, praktične nasvete za vsakodnevno opravljanje aktivnosti, skupaj pa se lahko tudi učijo o svoji bolezni.

(Povzetek članka po: http://www.arthritis.org/about-arthritis/understanding-arthritis/what-is-arthritis.php)

SHARE

Dodaj odgovor