Tako kot pri prehrani, lahko tudi zaradi pomanjkanja spanca nastanejo težave. To se kaže kot vrtoglavica, glavobol, težave s prebavo, težave z udi, zaprtost, leno črevesje, vse to pa povzroča resnično zasičenost organizma, ki ne izloča dovolj odpadnih snovi ustvarjenih s celičnim izgorevanjem.
Pri pretiranem spanju se veča odstotek bolezni ožilja in mnoge druge nevšečnosti. Na splošno bi lahko rekli , da gre za hipersomnijo, kadar spanec v celoti traja več kot 12 ur pri otroku in več kot 10 ur pri odraslem človeku.
Med enostavno hipersomijo, za katero lahko rečemo da je prava in komo, ki je težak, globok in neprekinjen bolezenski spanec, ki ga spremljajo velike organske motne, obstaja cela vrsta vmesnih patoloških stanj, ki bi jih lahko razvrstili takole:
1. Hipersomija pri človeku ki je po navadi debel, pogosto zaspi po kosilu, to poudari še z smrčenjem. Zaspi nenadoma, brez predhodnih znakov zaspanosti. Včasih zaspi tudi na delovnem mestu.
2. Navidezna hipersomija, ki je tesno povezana s pravo imenujemo narkoplazija. Zanjo je značilna stalna težnja po spanju in ko potreba ni zadovoljena, se lahko prizadeta oseba onesvesti. Na fiziološkem nivoju je nočni spanec take osebe globok in faze paradoksalnega spanca so zelo pogoste.
3. Nato srečamo ali imenujemo karbonarkoza, ko gre za nezadostno dihanje pri debelih ljudeh, ki pogosto veliko pojedo in so podvrženi zastoju krvi v pljučih ali zmanjšanju alkalijske rezerve v plazmi.
4. Za tem pridejo sekundarne narkopleksije, ki jih povzročajo možganske infekcije in so velik bolj nevarne, podobne pa so možganskim tumorjem ali hudim lobanjskim travmatizmom. Včasih povzročijo tudi epilepsijo ali pomanjkanje ali višek sladkorja v krvi pri diabetikih.
5. Sledi stadij »budne kome« z možnostjo da se oseba prebudi in pride do lucidnega stika z okolico, ki pa se hitro neha in oseba ponovno pade v komo, ko se zbudi se ne spomni kaj se je pred tem zgodilo.
Na svetu za to boleznijo boleha vse skupaj 3% prebivalstva.
