Kap

0
407

Kaj je kap?

Kap je v resnici »možganski napad«, ki se lahko zgodi vsakomur in v vsakem trenutku. Do kapi pride takrat, kadar je pretok krvi v območje možganov prekinjen. Zaradi pomanjkanja kisika in hranil pričnejo možganske celice odmirati, posledično pa je onemogočena funkcija spomina, izgubimo pa tudi nadzor nad mišicami.

Kako močno bo oseba prizadeta, je odvisno od tega, v katerem delu možganov je prišlo do oviranega pretoka krvi in kolikšen delež možganov je poškodovan. Nekdo, ki je doživel blago možgansko kap, lahko ima le manjše težave, kot je začasna šibkost okončin. Če se je kap pojavila v večjem obsegu, je lahko oseba paralizirana na eni strani telesa, izgubi pa lahko tudi zmožnost govora. Nekateri ljudje si od kapi popolnoma opomorejo, več kot 2/3 preživelih pa ima trajne posledice.

Hemoragično kap lahko povzroči anevrizma v možganih (počena žilica). Gre za manj pogosto vrsto kapi, ki pa je pogosto usodna.

Ishemično kap lahko povzroči strdek, ki ovira pretok krvi skozi žilo.

Med dejavnike tveganja, ki lahko povečajo tveganje za nastanek kapi, sodijo prekomerna telesna teža, starost nad 55 let, osebna ali družinska anamneza možganske kapi, neaktiven življenjski slog, nagnjenost h kajenju ali uporabi prepovedanih drog.

Simptomi (kako jo prepoznamo):

Glavni simptomi kapi so:

  • Zmedenost, vključno s težavami pri govoru,
  • glavobol, s spremenjeno zavestjo ali z bruhanjem,
  • odrevenelost ali nezmožnost premikanja dela obraza, roke ali noge, zlasti na eni strani telesa,
  • težave z vidom v enem ali obeh očeh,
  • težave pri hoji, vključno z omotico in pomanjkanjem koordinacije.

Poleg omenjenih težav lahko oseba doživi tudi:

  • nezmožnost zadrževanja urina ali blata,
  • depresijo,
  • bolečine v rokah ali nogah,
  • paralizo na eni ali obeh straneh telesa.

Zdravljenje:
Ne smemo pozabiti, da lahko kap povzroči nastanek dolgotrajnih zdravstvenih težav. Odvisno od tega, kako hitro se diagnosticira in zdravi, lahko posameznik doživi začasno ali trajno invalidnost po kapi.

Zdravljenje je sicer odvisno od tega, za katero vrsto kapi gre. Terapija se mora pričeti v 3 urah, saj tako zmanjšamo tveganje za pojav trajne invalidnosti. Oseba mora uživati aspirin, ki preprečuje nastajanje krvnih strdkov.

V procesu zdravljenja je pomembna predvsem rehabilitacija, ki lahko bolniku vrne moč. Po hudi kapi se bo moral bolnik nekaterih osnovnih življenjskih funkcij naučiti znova. Pojavijo se lahko težave pri hranjenju in pri hoji. Rehabilitacijski program je sestavljen tako, da bolnika čim bolj spodbuja k samostojnosti.

Rastline kot naravna pomoč:

      • Ginko biloba se uporablja tako za preprečevanje, kot tudi za zdravljenje kapi. Pomaga preprečiti nastajanje krvnih strdkov.
      • Česen nam lahko pomaga pri preprečevanju nastanka ishemične kapi.
      • Ingver spodbuja slab krvni obtok.
      • Kurkuma preprečuje nastajanje krvnih strdkov.

Preventiva:

  • Če poznamo dejavnike tveganja, ki lahko sprožijo nastanek kapi, se ji lahko dokaj uspešno izogibamo – razen, če jo imamo tudi v družinski anamnezi.Izogibajmo se kajenju, prekomernemu uživanju alkohola, poskrbimo za normalno telesno težo in dovolj gibanja, nadzorujmo krvni tlak in vrednosti holesterola v mejah normale, prav tako pa poskušajmo imeti nadzor nad sladkorno boleznijo.

    Uživanje hrane, ki koristi našemu srčno-žilnemu sistemu, je prav tako lahko koristno.

    (Povzetek članka po:https://www.medicalnewstoday.com/articles/7624.php)

SHARE

Dodaj odgovor