Kaj so prebiotiki?

0
372

Menite, da smo se pri pisanju naslova zatipkali? Brez skrbi. Prebiotiki namreč niso probiotiki in medtem ko so probiotiki širši javnosti precej znani, ji prebiotiki niso.

V prejšnjem prispevku smo pisali o probiotikih, živih bakterijah, ki koristijo našemu telesu, danes pa se bomo osredotočili predvsem na prebiotike ter na ključne razlike med prebiotiki in probiotiki.

Prebiotiki so netopna in neprebavljiva rastlinska vlakna, ki predstavljajo hrano za bakterije iz našega črevesja. Probiotiki nam torej omogočajo, da bakterije naselimo v črevesju, prebiotiki pa, da iste bakterije tudi nahranimo. Bakterijam pomagajo rasti ter skrbijo za pravilno razmerje med dobrimi in slabimi bakterijami. Dokazano je, da ustrezno razmerje med bakterijami pozitivno vpliva na vse organske sisteme, od želodca pa do možganov, zato lahko izboljša splošno zdravje.

Telo rastlinskih vlaken torej ne prebavi, temveč jih uporabi za spodbujanje rasti številnih koristnih bakterij. In zakaj pravzaprav v svojem črevesju potrebujemo bakterije? Preprosto zato, ker nam zagotavljajo številne koristi, tako prebavne, kot tudi koristi za splošno zdravje.

Posamezniki, ki v svojo prehrano vključujejo dovolj prebiotikov, se manj pogosto srečujejo z anksioznostjo, depresijo in stresom. Ko so v eni izmed raziskav testirali slino oseb, ki uživajo veliko prebiotikov, so raziskovalci ugotovili, da vsebuje slina precej nižje ravni kortizola, stresnega hormona, kot pri tistih posameznikih, ki ne uživajo dovolj prebiotikov.

Za razliko od probiotikov, prebiotiki niso uničeni v telesu.

Spojine nekoč niso bile opredeljene kot vlaknine

Zanimivo je, da prebiotiki, pri katerih gre v resnici za oligosaharide, nekoč niso bili opredeljeni kot vlaknine. Šele s kasnejšimi raziskavami so raziskovalci ugotovili, da imajo prebiotiki enake lastnosti kot druge vrste vlaknin. Prebiotične ogljikove hidrate v veliki meri sestavljajo fruktani in galaktani. Njihova naloga je fermentacija anaerobnih bakterij v debelem črevesju.

Nekaj hitrih dejstev o prebiotikih:

  • So posebna oblika prehranskih vlaken, ki delujejo podobno kot »gnojilo« za dobre bakterije v črevesju,
  • toplota, mraz, kislina in čas nimajo vpliva na prebiotike, medtem ko probiotike zlahka uničimo z želodčno kislino ali s toploto,
  • zagotavljajo široko paleto zdravstvenih koristi za sicer zdravo osebo,
  • koristni so lahko pri lajšanju kroničnih prebavnih motenj in pri vnetni črevesni bolezni.

V katerih živilih najdemo prebiotike?

Probiotikov ni težko najti, poleg tega pa z njihovim vnosom v telo nimamo težav, če imamo radi mlečne izdelke. Kje pa najdemo prebiotike? Če vemo, kje jih iskati, je stvar pravzaprav zelo preprosta.

Najdemo jih v številnih vrstah sadja in zelenjave, kot so jabolka, banane, čebula, česen, cikorija in fižol. Žal pa je količina prebiotičnih vlaken v teh živilih zelo majhna, od 1 do 2 gramov na posodo. Zdrava odrasla oseba dnevno potrebuje najmanj 25 g vlaknin. Obstaja torej tudi druga rešitev – uživanje prehranskih dopolnil, ki vsebujejo prebiotike. Gre za hiter in enostaven način vnosa prebiotikov v telo, prav tako pa so prebiotična vlakna v obliki prehranskega dopolnila skoraj brez okusa, zato jih lahko dodajamo v vodo, žitarice ali katero koli drugo vrsto hrane. Preprosto jih potresemo po našem najljubšem živilu ali pijači in to je vse, kar moramo storiti.

Nam lahko prebiotiki pomagajo izboljšati prebavo?

Zdravje debelega črevesja vpliva na zdravje vseh ostalih organov. Zlasti v zadnjih 15. letih so strokovnjaki ugotovili, kako zelo pomembno je ohranjati zdravo debelo črevo in bakterije v njem. Bakterije okrepijo steno črevesja, izboljšajo absorpcijo mineralov in sodelujejo pri uravnavanju proizvodnje hormonov.

Če je naše črevo zdravo, se dobro počutimo, hkrati pa lažje nadzorujemo telesno težo v mejah normale.

Ali lahko jemljemo probiotike in prebiotike istočasno?

Probiotiki nimajo negativnega vpliva na prebiotike, zato jih lahko jemljemo istočasno. Prebiotiki ne vplivajo na zdravila. Če izberemo kakovostno kombinacijo probiotikov in prebiotikov, potem so vse skrbi povsem odveč.

Če malce razmislimo, kako delujejo probiotiki in kako prebiotiki, ugotovimo, da jih je v bistvu smiselno jemati istočasno, ker so prebiotiki hrana za probiotike. Na nek način probiotiki in prebiotiki delujejo sinergistično za zdravje črevesja.

Kateri je najboljši čas za jemanje prebiotikov?
Najbolje je, da si izberemo določen urnik jemanja in se ga strogo držimo. Doslednost je zelo pomembna pri jemanju prebiotikov, pa tudi katerega koli drugega prehranskega dopolnila. Črevesne bakterije namreč pričakujejo oskrbo s hranili – če jih bomo stradali, se bodo prenehale razmnoževati ali pa bodo celo odmrle, s čemer bodo dale prostor nezdravim bakterijam.

Kateri pa je najboljši čas za jemanje kombinacije prebiotikov in probiotikov?

Upoštevajte priporočila proizvajalca, vendar se strogo držite izbranega časa jemanja. Nekateri viri menijo, da je potrebno prebiotike jemati pred probiotiki, drugi pa menijo, da vrstni red pravzaprav ni pomemben.

Telo predeluje probiotike in prebiotike v različnih stopnjah, zato lahko traja nekaj ur, da le-ti dosežejo debelo črevo. Kot zanimivost lahko omenimo, da večina probiotikov umre v želodčni kislini, zato debelega črevesa nikoli ne dosežejo.

Poskušajte si določiti najbolj optimalni čas za jemanje dopolnila. Dobra novica je, da so bakterije vedno pripravljene »prebaviti« prebiotike, ko jih ti dosežejo.

(Povzetek članka po: https://www.prebiotin.com/prebiotin-academy/what-are-prebiotics/prebiotics-vs-probiotics/)

SHARE

Dodaj odgovor