Izguba spomina

0
274

Kaj je izguba spomina?

Izguba spomina se pogosto pojavi po udarcu v glavo. Oseba se ne more spomniti kdo je in kako je prišla na mesto, kjer se nahaja. Nenadna zguba spomina se pojavlja zelo redko, občasna izguba kratkotrajnega spomina ali občasna pozabljivost, ki ovirata vsakodnevno življenje, pa se pojavljata bistveno pogosteje.

Najpogostejši vzroki za izgubo spomina so naslednji:

  • Zdravila na recept in tudi tista brez recepta lahko motijo funkcijo spomina. Največ težav povzročajo antidepresivi, antihistaminiki, zdravila proti anksioznosti, mišični relaksanti, pomirjevala, uspavalne tablete in zdravila proti bolečini, ki se dajejo po operacijah.
  • Zloraba alkohola, tobaka in drog.
  • Pomanjkanje spanja povzroča utrujenost, ki zmoti funkcijo spomina. Zadostna količina in visoka kakovost spanja sta zelo pomembni za ohranitev spomina.
  • Depresija in stres motita koncentracijo in spomin. Enako velja tudi za anksioznost. Kadar smo preveč napeti ali pa trpimo zaradi hudega stresa, se lahko pojavi izguba spomina. Povzroči jo lahko tudi čustvena travma.
  • Neustrezen način prehranjevanja, ki ne vključuje dovolj kakovostnih beljakovin in maščob, lahko vpliva na spominsko funkcijo. Beljakovine in maščobe so nujno potrebne za normalno delovanje možganov, kar velja tudi za vitamina B1 in B12.
  • Poškodba glave (hud udarec) lahko povzroči kratkoročno ali dolgoročno izgubo spomina. Sčasoma se lahko spomin izboljša.
  • Možganska kap se pojavi, ko je dotok krvi v možgane zaradi blokade v ožilju oviran. Zaradi kapi se pogosto pojavi kratkoročna izguba spomina.
  • Demenca negativno vpliva na sposobnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti. Zanjo je značilna tudi izguba spomina.

Simptomi (kako jo prepoznamo):

Izgube spominja ne spremljajo pomembnejši simptomi. Oseba lahko ima spremenjeno osebnost – je zmedena, agresivna ali depresivna.

Zdravljenje:

Zdravnik bo na podlagi anamneze in fizičnega pregleda poskušal ugotoviti, zakaj je prišlo do motene funkcije spominjanja. Pri tem si bo pomagal z nevrološkimi preiskavami, preiskal kri in urin, pogosto pa se v primeru težav s spominom odločijo za magnetno resonanco glave. Zdravljenje je odvisno od vzroka izgube spomina, v večini primerov pa je mogoče funkcijo spomina vsaj delno povrniti. Spomin se lahko sčasoma izboljša tudi po možganski kapi, kar pa je odvisno od kakovosti rehabilitacije.

Rastline kot naravna pomoč:

  • Ginko si brez dvoma zasluži prvo mesto. Gre za eno najstarejših drevesnih vrst, ki ima antioksidativne in protivnetne lastnosti ter sposobnost preprečevanja nastajanja krvnih strdkov. Ob redni uporabi nam lahko ginko pomaga pri krepitvi spomina.
  • Ginseng je naravni adaptogen, zato ga lahko uporabimo za lajšanje stresa, spodbuja pa tudi funkcijo pomnjenja.
  • Zeleni čaj je bogat s polifenoli, flavonoidi, karotenoidi, tokoferolom, vitaminom C, selenom, cinkom, kromom in manganom. Redno uživanje zelenega čaja izboljša delovanje imunskega sistema in prispeva k boljšemu spominu.

Preventiva:

  • Ostanimo miselno aktivni. Lahko rešujemo križanke ali igramo miselne igre, se naučimo igrati kakšen glasbeni inštrument, se odločimo za prostovoljno dejavnost itd.
  • Ohranjanje socialnih stikov preprečuje nastanek depresije in stresa. Izkoristimo priložnosti za srečanje s soljudmi.
  • Ne pozabimo na spanje. Spanje nam lahko pomaga pri krepitvi spomina. Večina odraslih ljudi potrebuje 7 – 9 ur spanja dnevno.
  • Poskrbimo za redno telesno aktivnost.  Fizična aktivnost povečuje pretok krvi v celotno telo, vključno z možgani, zato spodbuja delovanje spomina.

(Povzetek članka po: https://www.webmd.com/brain/memory-loss#1)

SHARE

Dodaj odgovor